|
43
BEGSTVO
Izbega
li čoveku koj taka se narekuvaš
Izbega li od sudot
sopstven
Ili i toj go prodade
Poglednigi kamewava
svetlikavi
Zarem ne bleskaat
Od krvta nevina so koi gi
poprska
Poglednigi oblacive temni
Molwite samo što
ne gi puštile
Ne begaj
I vo damarot će te
najdat
Slušnigo šumorot što potokot
go stvara
Misliš lelek će se stori
Go čuva za dni
idni
Praznina da ne vi siti
Ne begaj čoveku što
se narekuvaš
Utrobata zemjina ušte ne zovrela
Ne
begaj od sudot sopstven
Ima ušte denovi za vrvewe
Ima
ušte denovi za odewe.
44
BELA
PUSTINA
Bela pustina se pojavi
I nekoj čudni kamewari
so sebe donese
Beli gusti i neproodni
Nepregledna
Ete toa ti
e denes pustinata
Mnogu avanturisti vlegoa
Od adrenalinot
vodeni
Denovi minuvaa
Sedmici se pretvoraja
Ni glas ni aber
ne se slušna
Nekoi velea gi progolta žetta za novo
Drugi
zboruvaa gi vodeše ludosta nivna
A možebi samo se
izgubeni
Lutaat sega
Lutaat vo belata
pustina
45
KRIK
Krikot
od utobata zemjina se otkorna
Straoten
Nebare zmej stogodišen
koga od son se budi
Krik
Kako posledna vozdiška na
razdelba
Arač porača će zbira
Od mnogumesta i mnoguleta
Ta
neka povtorno ovie neblagodarnici
Rijat kako krtovi
Pijat kako
smokovi
Dal i toa im e dosta
Ili patania
novi sakaat
Ili stradania stari nosat
Ili nakazania za pohod
vrijat
Krikot vo eho se stori
Od steni se udara
Po
kotlini se razleva
So branovi se
rastura.
46
ZABORAVENI
Zaboraveni
ostaveni otfrleni
Skitaat etegi
Ne se skrasija nikade
Ne
ponesoa ništo
Ne sakaa bremeto da go nosat
No sakaa
povtorno vo quwi da vlezat
I svetlinata gi izmami
I mrakot ne
gi saka
Pelinot sega za hrana go imaat
Prazninata za potkrepa
ja zemaat
Ušte toa im ostana
I toa im e malku
Eči
glasot vo večnosta
So svetlina si igraa
Vo mrakot se kriea
Pis
bea
I roda svoja sade plukaa
I rožba svoja sade glodaa
Nekagi
I
toa im e malku.
|
47
STARO NOVA
GOLGOTA
Golgota
Golgota nova dojde
Jačea grlata
nebroeni
Ni ja otkinuvaat od srcata rožbata
Ni plukaat na
grobovite dedovi
Ne skorivaat od ogništata
Ni poganat
lebec blagosloven
So krvta Isusova
Ovie pci poganci
što
sade žedni se
sekojdnevno za nevina krv
ne se nalokaa dovolno
včera
ta povtorno sakaat da lokaat
golgopta nova li ni
praćaš
golgota nova li ni stvaraš
Gospode
Eve
vo mugrive rani
Sila nova će zberime
Ovie oblaci temni
što
sade poroj so sebe ponele
će gi rasterame
barem glasoj da ni
slušniš
nemora jadot da ni go vidiš
nemora
čemerot da ni go meriš
samo golgotata da ja
zapreš
izmoreni sme
papsani
nenaspani
sonuvavme
mnoguvekovi
mečtaevme
I koga misla edna stavivme
Deka kraj
tuka će bidi
Zarem pak da
sonuvame
Zarem pak da mečtaeme
Zaprija
golgotava
Yverot
Sinovite si gi vikna
Slugite si
gi sobra
Sofra im postavi
činii so gadosti napolni
vo
gralovi otrovi im tura
na kamšikot trwe stava
I glogovi
kolci sprema
Pir im obeti
Obilen
Potoci brzi isuši
Za
novi izvori sprema
Reki zamati
I žegovi pravi
Krug deveti
otvara
I zapoved dava
Ve čuvav vo pazuvi
Ve hranev
dolgo
Ta bezdelnici stanavte
Odete tamu
I dolg otplatete
I
dolg naplatete
Evevi planina bujna
So gori gusti
So senki
ladni
So snegoj večni
So vrvoj visoki
Tamu carstvo novo
pravete
Tamu gospodari bidete
Tamu arač naplatete
Vi stvoriv
pešteri temni
Vi dadov pateki kozji
I temninata će ja
napravam pogusta
Tamu
Tamu na taa planina odete
I od sprotiva ima znaete
Ušte
edna planina
Odete i stada beli poberete
Ovčari edri
napadete
Kaval na pola skršete
Ta lelek kako pesna da
jači
Ta solzi kako dožd da pa\a
Odete
Ve
čekaat
Odete
Vo sonot im vlezete
Košmari
stvorete
Sonuvaat son
Odete
I od mesto ova mrdnete
Vie
slugi pokorni
Golgota nova
Zarem povtorni ni
stvori
Gospode
Veše i kletvi snemavme
Samo pogled ni
ostana
Nemi stanavme
čedo naše
vo blud se
vturna
razvrat miluvaše
so sluga družba praveše
pelin
vino pieše
I rana stara otvori
I rana nova stori
I
grobovi presni stvori
I pizma pušti
I pis beše
Golgota
nova
Zarem povtorno ni dariš
Gospode
Kade
sega pepel vo ognište da stavime
Kade kandilo da
obesime
Yidovi ne ostanaa
Pragovi se rasturija
I soništa
se rasprsnaa
Golgota nova
Zarem povtorno ni stvori
Gospode
Makadamive širni
Sade si kamewa
sitni poslani se
Po noze ne glodaat
Krvje ni stvaraat
Ta i
vo mesto da stoime
Bolno e
A mira nemame
Dal e ova kazna
tvoja
Za qubovta naša
Ili prokletstvo večno
što
i krvta go nosime
golgota nova li ni stvori
gospode
golgota gospode.-
|
